Jeseni 2017 je televizijska serija “Senke nad Balkanom”, ki se odvija konec dvajsetih let prejšnjega stoletja let v Beogradu, dosegla neprimerljivo gledanost in ogromno zanimanje gledalcev. Pogosto postavljeno vprašanje je bilo: od kod “BB Klekovača” v tolikšnih prizorih te serije?
Odgovor je preprost: ker je “Klekovača” najljubša pijača glavnega junaka serije in njegovega prijatelja. To pa še ni vse. Pravzaprav gre za to, da so avtorji serije takrat preučevali zgodovino in način življenja v Beogradu in odkrili, da Klekovača v tistem času ni bila le ena najbolj priljubljenih rakij v Srbski prestolnici, ampak ena tudi najbolj priljubljenih pijač na splošno. Ne glede na to, da je takratni Beograd skušal slediti vsem vodilnim evropskim prestolnicam v vseh pogledih, tudi v načinu življenja, ki je vključeval pijače, drugačne od tradicionalnega Srbskega žganja.
V tistem času v “norih dvajsetih” so v ZDA, Evropi in Beogradu plesali Charleston, pili viski in konjak, a kljub temu so pili tudi “kleko”, ker je bila drugačna, posebna in predvsem – domača rakija, ki se je dvignila nad običajne rakije, ki se je prodajale na takratnih beograjskih tržnicah. “Kleko” so v takratnem vedno bolj slikovitem in vse bolj “urbanem” beograjskem okolju začeli dojemati kot specifično – “urbano rakijo”.
Za to sta zaslužna predvsem brata Babić, ki sta leta 1923 v Beogradu odprla prvo specializirano trgovino “Bajinobaštanska rakija” in legendarni “Čika Milan Vujić”, prvi srbski bertender, ki je s Klekovačo iz Bajine Bašte naredil prvi uradni srbski koktajl „Kleka & Soda“, ki so ga stregli v prestižnem beograjskem hotelu “Srpski Kralj”
Ta koktajl je bil na nek način predhodnica svetovno znanega “gin and tonic” (ker “gin” temelji na aromah brina-kleke). Koktajl je bil na meniju pijač železniške proge “Orient Express”, ki je povezala Pariz z Istanbulom preko Beograda, in na kateri je nekaj časa delal tudi priljubljeni “Čika Milan”. V tem vlaku so svetovnim potnikom redno stregli koktajl, imenovan “Kleka & Soda”.
Po drugi svetovni vojni se je z ustanovitvijo destilarne “BB Klekovača” leta 1953 in z naraščajočo priljubljenostjo same blagovne znamke BB “kleka” začela pojavljati v obliki uradnih daril Jugoslovanskih diplomatov in politikov. Pričevanja takrat najvišjih Jugoslovanskih generalov iz tistega časa ostajajo, da je bila “BB Klekovača” uvrščena na uradni seznam pijač 6. ameriške flote, v petdesetih letih prejšnjega stoletja, in da je bila ena od uradnih pijač generalštaba vojska Vietnama v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
Po drugi strani pa njena podoba “urbane rakije”, ustvarjena v tridesetih letih, ni nikoli izginila. Dodatno so ga obudili nekateri znani glasbeniki in rokerji sedemdesetih in osemdesetih let, ki so namesto običajnega viskija vedno raje poli “BB kleku”. In kljub vsem vzponom in padcem, težkim časom v državi in okolju devetdesetih, ni”BB Kleka” nikoli obupala. Za mnoge je bila vedno in ostaja »moderna« – »urbana rakija«.
Posebna, vedno drugačna in neponovljiva. Neskončno potrpežljiva se še naprej rojeva in zori v Bajinobaštinskih kleteh, saj ve, da ne glede na dolgo tradicijo in edinstveno zgodovino njen čas šele prihaja.
